Podružnična cerkev sv. Mihaela na Kompolju

Predromanska cerkev sv. Mihael  Kompolje 10. stoletje

Cerkvena ladja s celovito ohranjenimi romanskimi ometi iz 10. stoletja je ena nastarejših ohranjenih cerkva v Sloveniji

Oltar:

-   V glavnem oltarju iz leta 1756 je v tronu  med oblaki in obkrožen z angeli kip sv. Mihaela, z mečem v   desnici in tehtnico v levici
- Na desni in levi ob stebrih stojita nadangel Rafael z mladim Tobiasom, ki drži v naročju ribo in nadangel Gabriel
-
Kipi sv. arhangela Mihaela, angela Rafaela in angela varuha so starejšega izvora kot oltar in izviriajo iz 17. stoletja.

Žegnanje:

Praznik svetega Mihaela (zadnja nedelja v septembru)

 

Cerkvena ladja je predromanskega izvora iz 10. stoletja (datacija dr. Ivan Stopar) in je kot taka najstarejša cerkev v župniji in ena najstarejših cerkva v Sloveniji. Cerkev sv. Mihaela s celovito ohranjenimi romanskimi ometi z značilnimi fugami na zunanjščini in notranjščini ladje je dozdaj edina evidentirana manjša predromanska sakralna stavba z najbolje in skoraj v celoti ohranjenimi romanskimi ometi v Sloveniji.(Vir: Konservatorski program prenove podružnične cerkve sv. Mihaela v Kompolju, ZVDKS, OE Celje 14.10.2004)

Cerkev, ki jo obdaja pokopališče, leži delno na umetnem nasipu obdanem z obzidjem, na vzhodnem robu vasi, tik ob desnem bregu Save.

Cerkev sestavljajo pravokotna, ravno krita ladja, tristransko sklenjen prezbiterij, ki ima s križnimi oprogami oprt obok in prizidan zvonik na zahodni strani ladje, ki v drugem nadstropju preide iz kvadratne talne osnove v oktogonalno; prekrit je s piramidasto kapo, ki sloni na trikotnih čelih.
Cerkev je bila v letu 2000 razglašena za kulturni spomenik in v obdobju 2000-2005 kompletno obnovljena.

 

Arhitekturne značilnosti :

Kompolje-križ

 

Na vseh notranjih in zunanjih površinah ladje je skoraj v celoti ohranjen trden romanski omet s pripadajočimi fugami, ki so beljene. Ob zahodnem vogalu južne stene ladje je viden zazidan romanski vhod in dva segmenta romanskih oken. Desno romansko okno ima v špaleti ohranjen dodatni omet z gotsko poslikavo. Ohranjena je tudi prvotna višina romanske ladje, ki sega do sedanjega napuščnega venca. Na vogalu vzhodne stene ladje je najdena gotska poslikava vogalov v rdeči barvi in stik vzhodne stene ladje z apsidialnim zaključkom prezbiterija. Nad južnim vhodom v prezbiterij je sončna ura. Obseg in stopnja ohranjenosti kvalitetnih romanskih ometov z značilnimi fugami iz 10. stoletja in sočasnimi okenskimi odprtinami je neprecenljiv ohranjeni dokument v načinu gradnje romanske stavbe, v razvoju krašenja in  in obdelave zidov tako v estetski kot tehnološki izvedbi.

 

 

kompolje zvonik

 

Rezultati raziskav ZVNKD Celje in sondiranj, ki so bila opravljena med obnovo v letu 2000 in 2004, kažejo na to, da je cerkev bistveno starejša, kot se je prvotno domnevalo in je najstarejša še stoječa cerkev v župniji in tudi ena najstarejših cerkva v Sloveniji. Osrednji del cerkve (cerkvena ladja) je predromanskega izvora iz 10. stoletja. Današnja oblika prezbiterija (oltarni del) in zvonik sta bila dozidana kasneje leta 1738. Na južni steni ladje so ob levem romanskem oknu ohranjene okenske špalete iz rezanega kamna – lehnjaka. Vhod v cerkev pod zvonikom je bil prvotno širši, a je bil zožan, ko je bil dozidan zvonik. Na zahodni steni ladje so v višini približno 2 metra ohranjene v zidu odprtine, v katerih so bili ob odstranitvi ometa najdeni ostanki lesa. Na tem mestu je pred postavitvijo zidanega zvonika stala vhodna lesena lopa z manjšim lesenim zvonikom. Podobni odprtini z ostanki lesa so najdeni tudi na sredini južne stene ladje. V vseh vogalih tik pod napuščnim vencem prezbiterija so najdeni vzidani kosi tramov, ki so očitno služili kot podpora za oder pri zidavi kupole prezbiterija.  

 

 

 

Cerkev pred obnovo leta 1998:

Cerkev na Kompolju do 2000

 

Cerkev je bila najmanj dvakrat temeljito prezidana, vidni so tudi sledovi različne oblike oken (romanska in gotska). Vogali ladje cerkve so zidani iz masivnih, pravilno obdelanih blokov lehnjaka. Prvotni prezbiterij iz 10. stoletja, ki ga danes ni več, je bil absidiarne oblike in je bil ožji in nižji od ladje. Na južni steni ladje so bili ometi v številnih slojih skupne debeline do 15 cm, kar kaže da je bila cerkev večkrat obnovljena. Južna stena ladje je več kot 30 cm krajša od severne stene ladje. Na južni strani prezbiterija je vzidana nagrobna plošča iz temnega kamna (»TUKAJ POTSHIVA MARIA **TTMANZA KATERA JE TA 3l DAN SUSHEZ 1816 U BOG SASPALA BOG SE SMILZES IENO WOGU DUSHO AMEN«), ki je bila v omet vzidana naknadno, iz česar je možno sklepati, da so bili zadnji zunanji ometi na cerkvi narejeni pred letom 1816.

 Temelji cerkve segajo v globino kar 120 do 160 cm od tega so 20 –do 30 cm v globino zidani, sicer pa iz masivnih zložb kamenja, kar tudi kaže na kvaliteto gradnje in pomembnost zgradbe, saj so številne zgradbe podobnih dimenzij iz srednjeveškega obdobja slabo temeljene. Cerkev je očitno tudi pogorela, saj so bili pri zamenjavi ostrešja najdeni delno vzidani močno ožgani ostanki (ne gre za impregnacijo lesa) zelo masivnega prvotnega hrastovega ostrešja. Ostrešje je bilo v celoti vezano z lesenimi klini. Najdeni so bili tudi ostanki kamnite kritine škrilavec s pripravljenimi luknjicami za pritrjevanje, s katero je bila cerkev prekrita preden so jo prekrili z opečno kritino – bobrovec. Pri zamenjavi pločevine na zvoniku je bila na ostrešju zvonika odkrita letnica 1911. Cerkev ima 2 železna zvonova iz leta 1922. Strop ladje je bil raven iz polkrožnih smrekovih brun, obitih s trstiko in ometanih, brez stropnih poslikav.

 V notranjosti cerkve pri odstranjevanju obstoječih ometov ni bilo odkritih fresk, ampak le številne plasti beleža (več kot 10) v različnih odtenkih, od bele, živo rumene, čokoladno rjave, višnjevo rdeče, različnih odtenkov modre, sive in oker. Pred 2. svetovno vojno so bila na oknih barvna stekla z nabožnimimi podobami, ki pa so bila med vojno razbita in so jih nadomestili z navadnim steklom. Ohranjen je prvotni tlak iz velikih kamnitih blokov v vijoličnih odtenkih, ki izvira iz okoliškega hribovja. V tlaku izstopata dva večja kamnita bloka svetlejše barve ob sredini stika ladje in prezbiterija. Tudi pod zvonikom pred vhodom v cerkev je na tleh večji kamniti blok.

 

OPREMA :

 kompolje oltarGlavni oltar je slogovno lep baročni izdelek umetnega mizarstva iz druge polovice 18. stoletja.  V tronu je med oblaki in obkrožen z angeli kip sv. Mihaela, z mečem v desnici in tehtnico v levici. Na desni in levi ob stebrih stojita nadangel Rafael z mladim Tobiasom, ki drži v naročju ribo in nadangel Gabriel. Vrh atike je baročno valovit s podobo Boga Očeta na oblakih, ki je obdan s krilatimi glavicami in zlatimi žarki. Na leseni menzi stoji skromen tabernakelj z dvema angeloma na vrhu. Kipi sv. arhangela Mihaela, angela Rafaela in angela varuha so starejšega izvora kot oltar in izviriajo iz 17. stoletja.
Oba stranska oltarja sta enaka miniaturna izdelka iz okoli leta 1700. Imata zvite stebričke, rezljana krila in izrazito atiko. V desnem oltarju je oljnata slika Srce Jezusovega, v atiki pa je upodobljen sv. Anton Padovanski. V levem oltarju je oljnata slika sv. Terezije Deteta Jezusa, v atiki pa je upodobljen sv. Alojzij. Oba oltarja imata na vsaki strani po enega angela s svečnikom v roki.«

 »Na severni vzdolžni steni ladje stoji kip Brezmadežne (iz 2. polovica 18.stoletja), na južni steni pa se nahaja reliefna plastična podoba križanja z Križanim Kristusom, materjo Marijo in Marijo Magdaleno ( iz. sredine 18. stoletja). Oboje je bilo prinešeno iz graščinske kapele na Gomili.

 Vso opremo je leta 1954 obnovil Hinko Podkrižnik, kipar in pozlatar, Šentjur pri Celju. Pri obnovi velikega oltarja na stebriščnih podstavkih našel napis : "Taleist je veliki altar biu naret 1756. Georg Smole, tišlar sim popravlu anno 1809. Malu Mihael Klemen Pinxit anno 1810. Malu Martin Stopar Anno 1869.Štefic A. 1908 Malu."