Dušni pastirji

Župnija Boštanj ima svoje korenine v pražupnijah Laško in Šentrupert.

Kot kuracija se omenja že leta 1296 v desetinskem popisu. V listini z dne 1. marca 1364 je omenjeno, da je Rudolf Kacijanar Begunjski daroval župniku v Boštanju več desetin v užitek, da bi mogel vzdrževati še enega duhovnika, ki bi bral vsak teden eno mašo v grajski cerkvi sv. Nikolaja. Iz tega je razvidno, da so v Boštanju delovali poleg kuratov (kasneje župnikov) tudi grajski duhovniki (kaplani).

Leta 1503 je Boštanj že imel svojega duhovnika - župnika, vendar se župnija formalno popolnoma osamosvoji leta 1509,karštejemo kot letnico ustanovitve župnije. Župniki so imeli kaplane ali pomočnike. Večji premik v upravi župnije predstavlja zadnje stoletje.

Leta 1907 so na Radno prišli don Boskovi sinovi. Za župnijo je bil to pravi blagoslov. Deset let so tam bivali predvsem Poljaki, nato Slovenci. Radna je poslala v trinajstih letih kar 23 mladih salezijancev v misijone. Do leta 1922 je dala 53 duhovnikov. V tridesetih letih je bilo tam 351 novincev slovenskega rodu. Salezijanci so bili ves čas župnikom v Boštanju v veliko pomoč.V času druge svetovne vojne je bila župnija brez župnika. Pogrebe je vodila domačinka Rozika Žnidaršič. Župnijo je oskrboval upokojeni duhovnik Alojzij Šoba, ki je med vojno upravljal več župnij. Pomemben premik v pastorali nastopi leta 1946, ko salezijanci prevzamejo upravo župnije. Upravljali so jo v najtežjih časih po vojni, nato vse do leta 1996.

Veliko število kaplanov, pomočnikov in bogoslovcev je pripomoglo, da je bilo pastoralno delo zelo razgibano. Nov premik in s tem nov način pastoralnega dela se začne leta 1996, ko so salezijanci zaradi pomanjkanja v lastnih vrstah, vrnili župnijo v upravo Ljubljanski nadškofiji.

• Tomaž, župnik, omenjen leta 1364
• Marinus, vikar, omenjen v starem ustanovnem urbarju.
• Mihael Diechprant, umeščen 26. julija 1503. 22. maja leta 1507 je še pastiroval v Boštanju.
• Marko Šalozaj (m. 1581), župnik-vikar, omenja ga Valvasor. Bil je iz oglejske škofije.
• Matej (Matija) Pečar, izpričan kot vikar leta 1607/1608.
• Peter Rossa, župni vikar okrog leta 1640.
• Andrej Gall, vikar morda okrog leta 1660.
• Jožef Hočevar, župnik 1643 - 1687.
• Mag. Ivan (Janez) Erasemb, provikar 1688-90, vikar 1704-05. Bil je profesor modroslovja.
• Daniel Reffinger pl. Burgberg (r. 28. 2. 1647 Ljubljana, m. okrog 1673), župnik najbrž okrog 1690-1705.
• Janez Mihael Schiffrer ( r. 1668 v Škofji Loki, m. okrog 1695), župnik od 1705 – do sv. Jurija 1709, ko je imenovan za župnika na Dovjem.
• Frančišek Jožef pl. Valvasor (r. 1677 Gallnek, m. okrog 1702 , u. 1721 Toplice), župnik od 1709 do sv. Mihaela 1716.
• Andrej Ignacij Vermati  (r. 1692 Ljubljana, m. okrog 1715), župnik od 1721-24. Prva izpričana Rojstna knjiga iz leta 1721 je njegovo delo.
• Janez Siegfried baron Mordaks (r. 1694, m. okrog 1719, u. 1756 Golo/Šentjernej), župnik od leta 1724 do 1734.
• Nikolaj Pfeiffer (r. 1696 Cerklje na Gorenjskem, m. Videm/Benečija), župnik od sv. Jakoba 1734 do sv. Jurija 1738.
• Frančišek Anton Divjak (r. 1707, m. okrog 1733, u. 1743 Rogatec), župnik od aprila 1738 - 1742.
• Valentin Jekovič, bil vikar v letih 1742 -1744.
• Simon Čankelj (r. 1712 Šenčur, m. 1742, u. okrog 1790 Kamnik), upravitelj 1744 -1745. Po posvečenju je bil najprej sedem let kaplan v Boštanju, od tega eno leto kot župnijski upravitelj.
• Jožef Ruparčič (r. 1700, m. okrog 1725), provizor od aprila 1745 do marca 1746.
• Jožef Bonča, župnik od marca 1746 do sv. Petra 1761.
• Matija Korbič, začasni upravitelj od sv. Petra do septembra (Malega Šmarna) 1761.
• Andrej Pavličič (r. 1693), župnik od septembra 1761 do sv. Petra 1765.
• Frančišek Anton Jožef de Schwarzhoffen (r. 1733 Bela peč), župnik od sv. Petra 1765 do 1775.
• Gregorij Batič (r. 1738, m. okrog 1762), župnik od 1775 do svoje smrti 1791.
• Martin Čepe (r. 1741 Šmartno pri Litiji, m. 1773, u. 1817 Boštanj), župnik od 1792 do 1814, ko se je upokojil. Bil je tudi kaplan v Boštanju.
• Anton Puščavnik Strohen (r. 1781, m. 1804, u. 1857 Novo mesto), deloval v letih 1814-1832. Prvo leto je bil upravitelj, nato župnik. Življenje je sklenil kot častni kanonik in velik dobrotnik.
• Janez od Boga Reš (r. 1804, m. 1828, u. 1874 Kranj), administrator od aprila do novembra 1832.
• Anton Padovanski Škrjanec (r. 1788 Polica, m. 1816, u. 1845 Boštanj), župnikoval od novembra 1932 do svoje smrti 22. junija 1845.
• Mihael Sluga (r. 1797 Mengeš, m. 1830, u. 1852 Šentrupert), administrator od sv. Petra do Vseh svetih 1845. Bil tudi kaplan v Boštanju.
• Ignacij Kutnar (r. 1803 Šentvid pri Stični, m. 1828, u. 1869 Boštanj), župnik od novembra 1845 do svoje smrti 21. februarja 1869. Na njegovem nagrobnem kamnu je napis: "Vodil je gradnjo nove cerkve v Boštanju".
• Ignacij Kutnar (r. 1841 Šentvid pri Stični, m. 1866, u. 1929 Čatež-Zaplaz), nečak graditelja nove cerkve, administrator od smrti svojega strica do maja 1869.
• Frančišek Ksaver Waldecker (r. 1821 Polje, m. 1845, u 1903 Ljubljana), župnik od maja 1869 do oktobra 1890, ko se je upokojil.
• Janez Nepomuk Plevaneč (r. 1844 Leskovec pri Krškem, m. 1871, u. 1918 Veliki Gaber), župnik od oktobra 1890 do svečnice 1892. Prej kaplan v Boštanju.
• Janez Krizostom Lavrenčič (r. 1857 Planina pri Vipavi, m. 1881, u. 1930 Kamnik), župnik od aprila 1892 do aprila 1895.
• Viktor Koechler (r. 1869 Ljubljana, m. 1893, u. 1924 Ljubljana), administrator od aprila do avgusta 1895.
• Anton Padovanski Berce (r. 1860 Mošnje, m. 1883, u. 1922 Kranj), župnik od 1. avgusta 1895 do 30. novembra 1903.
• Frančišek Salezij Hiersche (r. 1866 Počatky na Češkem, m. 1889, u. 1954 Polzela), župnik od decembra 1903 do oktobra 1905.
• Frančišek Ksaver Vidmar (r. 1875 Ajdovec, m. 1901, u. 1961 Višnja gora), admistrator od 1. novembra 1905 do 30. Julija 1906.
• Martin Kerin (r. 1869 Sv. Križ-Podbočje, m. 1892, u. 1931 Ljubljana), župnik od 30.julija 1906 do 29. aprila 1915.
• Jakob st. Omahna (r. 1848 Sv. gora, m. 1909, umorjen 1942), administrator od 1.maja do 26. julija 1915.
• Engelbert Rakovec (r. 1873 Poljane pri Ribnici, m. 1902, u. 1961 Ribnica), župnik od 21. julija 1915 do maja 1941, ko ga je gestapo odvedel v zapor.
• V letih 1941 - 1945 je bil Boštanj brez svojega župnika. Župnijo je občasno oskrboval Alojzij Šoba.
• Rudolf Urbič SDB (r. 1908 Šmarje pri Sevnici, m. 1935) je bil prvi upravitelj po vojni in prvi upravitelj iz salezijanskega reda (prej kaplani). Župnijo je upravljal od konca leta 1945 do konca leta 1946. Skupaj z organistom sta bivala v mežnariji, saj je bilo župnišče požgano.
• Jože Pušnik SDB, upravitelj od 30. decembra 1947 do 1. aprila 1949, ko ga je nova oblast zaprla. Začasno je župnijo upravlja kaplan Karel Geld. Jože Pušnik je uspel, da so s skupnimi močmi zgradili novo župnišče. Ob koncu avgusta 1947 se je skupaj s Tomažem Pokornom naselil v njem.
• Jože Zrim SDB, upravitelj od 17. novembra 1949 do 14. avgusta 1956. Zelo se je posvetil lepoti cerkva, podrobno umetniško opisal vse cerkve v župniji, ves čas pa doživljal pritiske s strani nove oblasti.
• Karel Geld SDB, upravitelj od 14. avgusta 1956 do 8. novembra istega leta, ko je moral v zapor.
• Ciril Zajec je bil v času zaporne kazni začasni upravitelj do 24. aprila 1957, ko se je župnijski upravitelj Geld vrnil iz zapora. Po vrnitvi je poskrbel za popravilo zunanjega dela cerkve in prepleskanje. Upravo župnije je zaključil oktobra 1958.
• Egidij Dolinar SDB, upravitelj od 30. oktobra 1958 do 24. septembra 1964. Vsestransko dejaven v pastorali, leta 1961 pripravil odmeven misijon.
• Ivan Špan SDB, upravitelj od 24. septembra do 1964 do 8. septembra 1972. Osebje v župnišču ob nastopu nove uprave je bilo: župnijski upravitelj, kaplan, duhovni pomočnik, mežnar, gospodinja. Upravitelj se je zelo posvečal pastorali, romanjem, ministrantom in skrbel za lepoto cerkva.
• Peter Bogataj SDB, upravitelj od 8. septembra 1972 do začetka 1982. V njegovem času je nastal prvi ŽPS, preurejen je bil prezbiterij, narejen daritveni oltar, elektrifikacija zvonov… Zaradi bolezni je njegovo mesto začasno prevzel kaplan Franc Horvat SDB.Ob redni menjavi 1982 pa je bil imenovan za župnika Janez Zaletelj SDB.
• Janez Zaletel, župnik od 1982 do 1989. Od leta 1986 ostane na župniji sam. Pomoč je le občasna (verouk, spovedovanje, nedeljske in praznične maše).
• Srečko Golob, župnik od 1989 - 1996. Spodbujal je delo z mladimi (Oratoriji), na Logu je uspelo v celoti obnoviti tamkajšnjo cerkev (1992), začel in v veliki meri izvršil izredno zahtevno obnovitev farne cerkve.
• Marinko Bilandžič, župnik od 1996 - 1997. Uredil kapelo, začel z urejanjem župnijskih prostorov. Iz zdravstvenih razlogov je odšel na manjšo župnijo.
• Fonzi Žibert, župnik od leta 1997 do 2022. V zgodovino župnije se je zapisal s odličnim sodelovanjem s najširšo skupnostjo. Znamenit je njegov pozdrav "Dober dan, dobri ljudje" na začetku svete maše in pridige s poudarkom na medčloveških odnosih. Uvajal je nove prakse v katehezi (birmanske skupine, uvedba verouka 2 uri po  skupinah ob petkih popoldan, geštaltpedagogika...), spodbujal delo z mladimi (mladinska skupina, oratorij,  Miklavževanje).
   V času njegovega župnikovanja so bile izvedene številne celovite obnove podružnic (Lukovec, Kompolje, Okič, Šmarčna, Topolovec), farne cerkve (zvonik, poslikave, klopi, okna), župnišča in izdana monografija Bogastvo župnije Boštanj.
• Andrej Golčnik, župnik od 2022

• Adam Schillibir, kaplan 1651-53. Glasbeno podkovan, študiral je kazuistiko in klasično kulturo ("humaniores").
• Boštjan Wntth, kaplan okrog leta 1669 dalje.
• Mag. Nikolaj Trdina, kaplan od januarja 1688 do 1689. Pridobil naslov iz modroslovja in "prostih ved".
• Karel Boštjan Schaffer, kaplan leta 1695.
• Janez Zoissov, kaplan leta 1704.
• Frančišek Ksaver Krajan (Krayan), kaplan od januarja 1721 - aprila 1723.
• Jožef Vidmayer, kaplan od aprila 1723 - jeseni 1724.
• Andrej Achamer (r. Laški trg 1693, u. 1752), kaplan od 13. oktobra do novega leta 1726.
• Janez Krstnik Kaminar (r. 1696 Laški trg, u. 1768 Sv. Jedrt), kaplan od novega leta 1726 - avgusta 1726.
• Janez Krstnik Miklavčič, kaplan od avgusta 1726 do aprila 1728.
• Mihael Prešeren, kaplan od aprila 1728 do svečnice 1736.
• Janez Adam Janežič (r. 1670 Vodice), kaplan od februarja do avgusta 1736.
• Janez Krstnik Avsec (r. 1703 Gotna vas, u. Kapitelj, Novo mesto 1791), kaplan od 10. julija 1936 do septembra 1939.
• Matevž Martinec (r. 1714 Ljubljana, u. 1765 Sv. Križ ob Slatini), kaplan od novega leta 1740 do svečnice 1742.
• Janez Kmetič, kaplan od svečnice 1742 do aprila 1744.
• Frančišek Asch (r. 1705, u. 1774 Novo mesto, Kapitelj) kurat od aprila 1744 dalje.
• Simon Čankelj, kaplan od 1745 do 1752.
• Jožef Matija Köschner pl. Ehrenberg (r. 1716), kaplan od aprila 1751 do aprila 1761.
• Simon Kordeš (r. 1733 Loški potok, u. 1800 Šentrupert), kaplan od aprila 1761 do aprila 1763.
• Gregorij Battig, kaplan od aprila 1763 do jeseni 1775, ko postane župnik v Boštanju.
• Dominik Gallant, namestnik meseca aprila 1762.
• Štefan Konič, pomočnik, deloval pet mesecev v letih 1765 - 1767.
• Anton Loik, kaplan od jeseni 1775 do svečnice 1780.
• Martin Čepe, kaplan od svečnice 1780 do 1787. Leta 1792 se je vrnil nazaj za župnika.
• Mihael Vertin, kaplan 1787 do 1791.
• Anton Gorišek (r. Radeče), kaplan od adventa 1791 do septembra 1798.
• Blaž Lušina, kaplan od oktobra 1798 do oktobra 1800.
• Anton Puščavnik Jeraj (r. 1774 Ljubljana, u. 1847 Šentvid pri Stični), kaplan od sv. Uršule 1800 do sv. Uršule 1808.
• Jožef Hočevar (r. 1781 Krka, u. 1831 Gora pri Sodražici), kaplan od sv. Uršule 1808 do adventa 1809.
• Janez Nepomuk Prelesnik (r. 1783 Ljubljana, 1836 Kamnik), kaplan od adventa 1809 do oktobra 1810.
• Andrej Fink (r. 1777 Toplice, u. 1835 Reka), kaplan od oktobra 1810 do sv. Jerneja 1814.
• Luka Kopčavar (r. 1780 Selce) kaplan od sv. Jerneja 1814 do junija 1823.
• Jožef Kraševec (r. 1795 Šentvid pri Stični, u. 1864 Cerklje ob Krki), kaplan od novembra 1823 do oktobra 1826.
• Andrej Kržišnik (r. 1796 Sv. Lenart, u. 1868 Preddvor), kaplan od oktobra 1826 do oktobra 1829.
• Janez od Boga Reš, kaplan od oktobra 1829 do novembra 1832.
• Anton Padovanski Šumi (1792 Kranj, u.1846 Mekinje), kaplan od oktobra 1832 do oktobra 1834.
• Martin Gorše (r. 1794 Višnja gora, u. 1850 Selca), kaplan od oktobra 1834 do novega leta 1840.
• Mihael Sluga (r. 1797 Mengeš, u. 1852 Šentrupert), kaplan od januarja 1840 do sv. Jerneja 1846.
• Martin Zagorjan (r. 1812, Čatež/Zaplaz, u. 1881 prav tam), kaplan od septembra 1846 do svečnice 1850.
• Stanko Šranc (r. 1821 Kranj, 1889 Reteče), kaplan od svečnice 1850 do sv. Uršule 1856.
• Ignacij Gravelj (r. 1820 Višnja gora, u. 1873 Soteska), kaplan od sv. Uršule 1856 do sv. Petra 1858.
• Primož Peterlin (r. 1825 Velike Poljane pri Ribnici, u. 1898 prav tam), kaplan od julija 1858 do sv. Uršule 1860.
• Dr. Jožef Rogač (r. 1834 Zagradec, u. 1874 Istra), kaplan od sv. Uršule 1860 do sv. Martina 1861.
• Karel Hofer (r. 1830 Šentrupert, u. 1905 Kranj), kaplan od novembra 1861 do Vseh svetih 1864.
• Andrej Volc (r. 1834 Podkoren, u. 1913 Olševek pri Kranju), kaplan od Vseh svetih 1864 do Vseh svetih 1867.
• Ignacij Kutnar, kaplan od Vseh svetih 1867 do aprila 1873. Bil tudi začasni upravitelj župnije Boštanj.
• Mihael Saje (r. 1840 Prečna, u. 1926 Mekinje), kaplan od aprila 1873 do aprila 1875.
• Janez Nepomuk Plevaneč (r. 1844 Leskovec/Krško, u. 1918 Veliki Gaber), kaplan od aprila 1875 do sv. Uršule 1879. Kasneje župnik v Boštanju.
• Peter Ogrin (r. 1848 Mengeš, u. 1897 Suhor), kaplan od sv. Uršule 1879 do novembra 1883.
• Simon Ažman (r. 1855 Kropa, u. 1928 Olševek), kaplan od novembra 1883 do aprila 1886.
• Frančišek Perpar (r. 1855 Dobrnič, u. 1916 prav tam), kaplan od aprila do septembra 1886.
• Janez Nepomuk Šlakar 8r. 1852 Kamniik, u. 1903 Šentgotard), kaplan od novembra 1886 do oktobra 1888.
• Jakob St. Lebar (r. 1849 Čemšenik, u. 1931 Črmošnjice), kaplan od oktobra 1888 do septembra 1890.
• Janez Krstnik Pavlič (r. 1862 Kranj, u. 1899 Primskovo/Kranj), kaplan od septembra 1890 do aprila 1892.
• Alojzij Češarek (r. 1865 Ribnica, u. 1926 Fara), kaplan od aprila 1892 do septembra 1893.
• Viktor Koechler (r. 1869 Ljubljana, u. 1924 Leonišče/Ljubljana), kaplan od septembra 1893 do avgusta 1895.
• Anton Padovanski Oblak (r. 1871 Horjul, u. 1953 Stara Loka), kaplan od avgusta 1895 do septembra 1896.
• Jožef Šolar (r. 1871 Kropa, u. 1939 Leonišče), kaplan od septembra 1896 do septembra 1899.
• Jožef Nagode (r. 1873 Hotedrščica, u. 1943 Sv. Jošt nad Vrhniko), kaplan od septembra 1899 do maja 1901.
• Janez Erjavec (r. 1877 Preska, u. 1967 Medvode), kaplan od avgusta 1901 do septembra 1903.
• Martin Pečarič (r. 1878 Metlika, u.), kaplan od septembra 1903 do sv. Uršule 1905.
• Frančišek Ksaver Vidmar (r.u.), kaplan od oktobra 1905 do avgusta 1906.
• Janko kmet (r. 1879 Tržič, u. 1935 Lokovec pri Čepovanu), kaplan od septembra 1906 do avgusta 1910.
• Janez Nepomuk Sever, kaplan od marca do junija 1906.
• Frančišek Nastran (r. 1886 Vodice, u.) kaplan od avgusta 1910 do avgusta 1911.
• Jakob St. Omahna, kaplan od oktobra 1911 do julija 1915.
• Jožef Markič, kaplan od februarja 1916 do aprila 1918.
• Po letu 1918 so bili kaplani salezijanci: Franc Hoenigman, Anton Puščavnik Pavlič, Ivan Kapistran Sedej, Ciril Zajec, Jožef Radoha (od jeseni 1936), Jožef Kostanjevec (od jeseni 1937), Alojzij Nemec 1940.
• Karel Geld (r.), kaplan od januarja 1947 novembra 1949 (nekaj mesecev začasni upravitelj).
• Franc Kmetič, duhovni pomočnik od oktobra 1950 do 1975.
• Horvat Franc, kaplan 1963-64
• Jože Zver, kaplan 1964-65
• Franc Seršen, kaplan 1965-66
• Janez Proprijan, kaplan 1966-67
• Peter Bogataj, kaplan 1967-70
• Anton Maroša, kaplan 1970-72
• Ivan Špan, duhovni pomočnik 1972-76
• Franc Horvat, duhovni pomočnik 1977-82
• Franc drobnič, kaplan 1982-85
• Vinko Cingerle, kaplan 1985-86
• Marjan Kuralt, nedeljski pomočnik
• Ivan Zupan, duhovni pomočnik 1989-91
• Milan Dimič, kaplan 1991-92
• Jože Brečko, kaplan 1992-93
• Ivan Turk, kaplan 1993-95
• Franc Šenk, pomočnik 1995
• Viktor Ganc, kaplan 1995-96
• V času g. Srečka Goloba so bili nedeljski pomočniki v Boštanju: Marjan Kuralt, Franci Podbevšek, Peter Ivančič; bogoslovca v pastorali pa sta bila Jože in Janez Krnc.
• Jože Komljanec, duhovni pomočnik v župniji Boštanj, s pastoralnim poslanstvom na Logu, od leta 1998.