ŽUPNIJSKA CERKEV POVIŠANJE sv.KRIŽA - BOŠTANJ

Župnija Boštanj je bila ustanovljena 1509
Sedanja cerkev je bila zgrajena 1853 in posvečena 1857

Glavni oltar:

- Kristus na križu
- pod kižem kipa Matere Božje in svetega Janeza
- ob strani na podstavkih sta kipa sv. Terezije deteta jezusa in sv. Antona Padovanskega

Žegnanje:

ob prazniku Povišanja svetega križa

Kot letnico prve cerkve lahko navajamo leto 1296, saj se tega leta omenja prva kuracija v Boštanju, vendar pa o sami cerkvi nimamo nobenih podatkov, čeprav je verjetno sama cerkev obstajala že poprej.

Ob ustanovitvi župnije leta 1509 so začeli graditi župnijsko cerkev in jo končali leta 1538, ki je bila pravilno orientirana v smeri vzhod zahod in je bila posvečena sv.Križu. Okrog cerkve je bilo pokopališče. Zaradi naraščujoče populacije v Boštanju je postala cerkev kmalu premajhna, zato so razmišljali o novi, večji cerkvi.V cerkvi je bil tudi oltar iz obdobja renesanse (omenja župnika Hočevarja ), ki ga omenja tudi Valvasor v svojem delu SLAVA VOJVODINE KRANJSKE.

Leta 1853 je takratni župnik Ignacij Kutnar skupaj z verniki zagradil večjo cerkev.Posvetil jo je knezo-škof Anton Alojzij Wolf. Ohranjene so tudi nekatere prvine prvotne cerkve, saj je glavni oltar prejšne cerkve postal stranski oltar sedanje cerkve. Zvonik na južni strani je prav tako ostanek predhodne cerkve.Oltar je bil narejen leta 1872. Nova cerkev je obrnjena nepravilno v smeri sever jug. V krstilnici je vgrajen marmornat nagrobnik graščaka Viljema Lamberga iz leta 1574. Stilno je cerkev zelo težko opredeljiva, v glavnem pa posnema novoromanske oblike. Arhitektonsko spada med troladijske dvorane, kjer so vse ladje enako visoke, le da sta stranski ožji. Prezbiterij je v tlorisu peterostrano zaključen, obokan s prečno oprogo in pol-kupolo nad tristranim zaključkom.

Cerkev je dekorativno poslikal slikar Jože Cerinšek leta 1933. V kupoli so svetniki Anton Padovanski, Alojzij, Frančišek Asiški in Stanislav. Ob straneh Lurškega oltarja sta sliki sv.Neže in sv.Notburge. Levo in desno od slavoloka sta nad stranskima oltarjema pokončni in pravokotni slike Lurške Matere Božje in sv.Marjete . Ob slavoloku na čelni strani visita oljnati sliki Brezmadežne in sv. Frančiška Asiškega. Obe podobi sta delo neznanega slikarja iz druge polovice 19.stoletja.

V prezbiteriju pa sta naslikani sv.Helena in sv. Barbara. Za plastično skupino križanja v glavnem oltarju je namesto okna naslikan pretresljiv pogled na mesto Jeruzalem, "ko se je stemnilo po vsej zemlji do devete ure". Križev pot v olnatih barvah na platnu je iz druge polovice 19.stoletja neznanega slikarja.

Temeljita obnova zunanjosti cerkve je potekala po letu 1990.
Ta obnova je zaradi zapletenosti (razpoke na stropu, betonski obroč okrog cerkve ...) trajala kar deset let.

Po letu 2000 so - v pripravi na 500 letnico župnije - sledila dela v notranjosti cerkve:
2004 - nova barvna okna
2006 - nove klopi
2007 - obnova glavnega oltarja (restavrator Aleš Vene)
2009 - kompletna poslikava notranjosti cerkve in prenova kompletne strešne kritine
2009 - kompletno restavriranje križevega pota (restavrator Aleš Vene)

V cerkvi so štirje oltarji.Veliki oltar Povišanja svetega Križa je bil izdelan leta 1872. Slog je novoromanski, z gotskimi prvinami in posnema oblike 13.stoletja. Glavni kip predstavlja Kristusa na križu, ki je obenem misijoski križ, blagoslovljen dne 27.1.1895. Na postavkih ob križu sta kipa Matere Božje in apostola Janeza.

Ob tabernaklju klečita dva angela s sklenjenimi rokami. Angela sta bila prvotno na koru kot okras dveh stranskih orgelnih omar. Na oltar sta bila postavljena šele 1933, ki je bil oltar predelan. Oltar v izvirniku je imel zadaj visok, v polkupolo segajoč lesen nastavek, lep tron v sredi, ob stranskih krilih pa niše z baldahinčki. Plastična skupina križanja je bila v tronu, v nišah pa sta bila kipa Petra in Pavla.

Ta bernakelj je ob vsaki strani krasilo po šest visokih svečnikov s podobami 12 apostolov. Prvotni oltar je predelal leta 1933 slikar J. Cerinšek. Ves nastavek z bogato novoromansko in novogotsko ornamentiko so odstranili.

Kipa Petra in Pavla sta izginila. Tako predelan in zmanjšan oltar je leta 1954 obnovil kipar H.Podkrižnik.

orgle Boštanj

Na prostornem pevskem koru so mogočne orgle, narejene v drugi polovici 19.stoletja.Izdelovalec je neznan . Orgelska omara je trodelna. Orgle so mehanične,imajo igralnik z dvema manualoma.
Leta 1999 pa so jih (začasno) nadomestili z električnimi orglami.

Oba stranska oltarja prav tako posnemata oblike iz 13.stoletja, a se bolj nagiba k gotiki.

Na levem stranskem oltarju je kip sv.Jožefa, na vsaki strani pa sta slovanska apostola sv.brata Ciril in Metod.

Nekoliko nižje v sredini stoji kip Srca Jezusovega

Na desnem stranskem oltarju je v sredini kip sv.Ane z malo Marijo, na straneh pa stojita kipa sv. Terezije Avilske in sv.Elizabete.

Nekoliko nižje stoji v sredini kip Srca Marijinega.

V sredini zahodne stranske ladje stoji oltar Lurške Matere Božje. Po stilu sodi v pozno renesanso. Oltar je narejen iz sivega marmorja, neznanega avtorja.