CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA - TOPOLOVEC
Baročno romarsko cerkev je dal zgraditi boštanjski graščak Andej Modrax leta 1734,v zahvalo za zdravje
Oltar:
- baročno delo neznanega mojstra iz leta 1734
- v tronu na prestolu oblečena Marija z Jezusom
- ob stebrih od leve proti desni stoje kipi sv. Apolonije, sv. Ane, neznane svetnice in sv. Lucije
- v atiki kronanje Marije ob straneh pa neznani svetnici
Žegnanje:
- veliki šmaren (15. avgust)
- mali šmaren: - sobota zvečer procesijaz lučkami
- nedelja praznična sveta maša
- Štefanovo
-veliki ponedeljek (emavs)
Cerkev je dal zgradi
ti leta 1734 boštanjski graščak Andrej Mordax. Ladja je v srednjem delu obokana s križno kupolo. Vse stene so razčlenjene s pilastri, ki so povezani med seboj z bogato profiliranimi večnimi zidci. Obe vzdolžni steni sta pogobljeni v obliki niše, kjer sta postavljena stranska oltarja, ki sta arhitektonsko enaka, zaključena z dvema stebroma. V enem stranskem oltarju je oljna slika apostola Andreja, narejena v živi baročni kompoziciji. Slika prikazuje vezanje apostola na križ, kjer je umrl mučeniške smrti. Ob straneh sta na krilih plastiki sv.Jožefa in svetnice s knjigo. V antiki je v medaljonu slika Marije z malim Jezusom in sv. Janezom Krstnikom. Drugi stranski oltar pa predstavlja Janeza Napomuka, ki sloni na oblakih in je obdan z angeli. V miniaturni obliki je na isti strani upodobljeno njegovo mučeništvo, kako ga mečejo v reko Vltavo. Na krilih sta plastiki sv. Frančiška Ksaverja s križem in sv. Frančiška Borgia, ki je upodoblen z moštranco v roki. Zgoraj v atiki je v madaljonu slika sv. Antona Padovanskega.
V cerkvi se nahajata še sliki sv. Notburge in sv. Ignacija. Obe sta obdani z bogato rezljanim baročnim okvirjem s trakasto in mrežasto motoviko. Prižnica je slogovno enaka oltarjem, saj je lesena, trebušaste oblike in izhaja iz prve polovice 18. stoletja. Leta 1935 je bila v celoti dekorativno poslikana ( slikar Cerinšek, ki je posnemal renesančne motive ). Na koru so orgle z lepo baročno omaro imajo en manual ter 12 registrov.
Celotna cerkev je potrebna temeljite obnove. Nujno pa je bilo urediti streho in rešiti cerkev pred propadom.
Leta 2011 je bila s pomočjo darov vernikov cerkev na novo prekrita in čaka boljših časov za celovito prenovo.
Glavni oltar je baročno delo v lesu iz leta 1734 neznanega mojstra. V tronu sedi na prestolu frontalno postavljena oblečena Marija z Jezusom, sredi oblakov in v krogu angelov. Nad nišo je napis "Omnia ad maiorem Dei et beatae Mariae Virgini gloriam" (Vse v večno božjo in bležene Marije Device slavo). Ob stebrih stoje figure štirih svetnic, od leve proti desni Apolonija, Ana, neznana svetnica in Lucija ( verjetno dodane kasneje). Celoten tron obkrožajo oblaki in deset angelov s svečniki. V atiki je v sredini niša in medaljon z Marijinim kronanjem, na vsaki strani pa sedita dva angela. Levo in desno sta dve rodovnici, leva drži križ, desna pa knjigo.
Na menzi stoji tabernakelj s po tremi stebri na vsaki strani in bogato baročno dekoracijo. Ob tabernaklju stoji šest svečnikov. Antipedij na podstavku menze je oljna slika na platno s cvetlično dekoracijo in osrednjim okvirjem z bogato baročno motovitiko in stoječo Marijo na sredini. Na desni in levi strani oltarja so rezljana in pozlačena krila. Slika Marijinega Vnebovzetja, ki prekriva tron in je verjetno mlajši kot oltar, saj je imel slikar za model Marijo, ki je upodobljena na antipediju.
Na južni strani pod korom stoji razpelo s križem in Marijo, ki je obdana z baročno rezljanim vencem. To razpelo so uporabljali ob romanjih za sprejem procesij.
Po potresu Petrinji na Hrvaškem, 29.12.2020, so se v cerkvi pojavile večje razpoke, odpadli pa so tudi posamzni kosi ometa.
V letu 2021 je bila ob pomoči krajanov, župljanov, številnih dobrotnikov od drugod, krajevne skupnosti Boštanj in Občine Sevnica izvedena statična sanacija ( vezava in injektiranje zidov) beljenje notranjosti in obnova poslikav, v letu 2022 pa še nova fasada in okna. V letu 2023 pa je bil dokončan še spodnji del fasade in urejena okolica.
Obnovitvena dela je na veliki slovesnosti ob žegananju ob malem šmarnu 10.9.2023 blagoslovil upokojeni beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar.
Topolovec
