CERKEV SVETEGA NIKOLAJA V GRAŠČINI

Cerkev zgrajena v 18. stoletju  kot podružnicna cerkev in grašcinska kapela

Oltar:

Stenska poslikava Svetega Nikolaja

 Žegnanje:

Ob godu svetega Nikolaja (6. december)

Cerkev je dal zgraditi boštanjski grašcak Andej Modrax  v 18. stoletju. Delo je bilo zaupano istemu stavbeniku, ki je gradil cerkev na Topolovcu leta 1734. Bila je podružnicna cerkev in grašcinska kapela hkrati.

Kapela sv.Nikolaja na boštanjskem gradu, ki je stal na rtu nad sedanjo kapelico, je v virih omenjena že leta 1364. Duhovniku v Boštanju je tega leta Rudolf Kacijanar Begunjski daroval v užitek več desetin, da bi mogel vzdrževati duhovnika, ki bi vsak teden v tej kapeli daroval mašo.

Kapela sv. Nikolaja, zavetnika brodnikov, je gotovo povezana s plovbo po Savi. Ko so grad lata 1515 opustošili kmečki uporniki, gradu in kapele niso več obnovili in sta propadla. pod grajskim hribom so v prvi polovici 17. stoletja sezidali nov dvorec in novo kapelo sv. Nikolaja.

Kapela je osmerokotna stavba s kupolo. Na zahodni strani je izbočen polkrožni prezbiterij. Koti nostranjosti so poudarjeni pilastri, ki nosijo dvojno profiliran venčni zidec. Visok slavolok je polkrožno zaključen z živimi robovi. Visoka pravokotna okna so vgrajena v treh severnih stranicah in v prezbiteriju. Nad prezbiterijem se dviguje osmerokotni zvonik z tremi čali nad vsako stranico.

Kapela je skupaj z grajskim posestvom leta 1949 prešla v upravo boštanjske kmečke zadruge, ki je kapelo zaprla in ni več dovolila vsakoletne Markove procesije do nje. Oprema je bila raznešena.

Pri poseki gozda okoli kapele je leta 1960 posekano drevo padlo na kupolo in porušilo ostrešje. Od takrat je kapela propadala. Kupola je bila zaščitena s polivinilasto ponjavo.

V času samostojne Slovenije je lastništvo nad sakralnim  objektom prevzel Vinko Golčar.
Zunanjost cerkve je bila   od  leta 2006 v celoti obnovljena, v notranjsoti pa je izdelana steska poslikava Svetega Nikolaja.